Kdo je bil Jože Pučnik?
Bil je intelektualec in politik, ki je močno zaznamoval slovensko zgodovino po drugi svetovni vojni. Rodil se je 9. marca 1932 v vasi Črešnjevec pri Slovenski Bistrici v kmečki katoliški družini, ki je med drugo svetovno vojno podpirala Osvobodilno fronto.
Uporniški mladenič z razlogom
Zaradi svojega uporniškega duha in težnje po svobodnem razmišljanju je kmalu prišel pod drobnogled komunističnega režima. Že kot 19-letni gimnazijec v Mariboru je zaradi kritičnih pisanj v literarni list Iskanja dobil prvi poziv, naj se zglasi na Udbi. Prepovedali so mu opravljati maturo, šele po odsluženi vojaški obveznosti jo je opravil kot zasebnik.
Toda Pučnika, ki je bil po mnenju zgodovinarke Rosvite Pesek bojevnik, ki se ni nikoli vdal, ta prva trenja z oblastjo niso ustrašila. Še vedno je bil kritičen duh, ki je javno opozarjal na napake režima. Leta 1958, kmalu potem ko je diplomiral iz filozofije in svetovne književnosti, ga je komunistična oblast zaradi člankov v Reviji 57, v katerih je razkrival njene napake, obsodila na devet let zapora.
Zaprti Pučnik je postal ikona uporništva. Oder 57 je uprizoril Dialoge Primoža Kozaka, dramo o stalinističnem procesu, ki pravzaprav govori o Pučnikovi usodi. Kozak je napisal dramo Afera, ki prav tako govori o Pučniku, tudi Dominik Smole je zaprtemu oporečniku posvetil svojo Antigono.
Pučnik se je zavzemal za svobodno družbo, cena je bila njegova lastna svoboda Leta 1963 so ga po petih letih trde ječe, v kateri je izkusil samico, tepež, mraz in mučenje z ledeno vodo, pogojno izpustili. Toda Pučnik je še vedno ostal neuklonljiv bojevnik za bolj svobodno družbo, ne glede na ceno, ki jo je moral plačati.
Pučnik je bil znova na prostosti leta 1966. Ker zanj zaradi politično neusmiljene oblasti v takratni komunistični Sloveniji ni bilo prostora, se je odločil za odhod v tujino. Skupaj z ženo in sinom Gorazdom ter skromnimi 50 markami v žepu je avgusta 1966 odšel v Zahodno Nemčijo.
Po svobodo v Nemčijo Da bi preživel, je poprijel za vsako delo. Kot fizični delavec je delal v cinkarni, opekarni, v pristanišču je raztovarjal premog. Ker so mu ob prvi aretaciji zaplenili diplomo, ljubljanska univerza pa mu ni želela posredovati kopije, se je moral v Nemčiji znova vpisati na dodiplomski študij filozofije in sociologije. Leta 1971 je doktoriral in se nato preživljal s poučevanjem sociologije na univerzah v Hamburgu in Lüneburgu.
Pučnik, ki je v Nemčiji postal podpornik nemških socialdemokratov, je znova postal politično dejaven v Sloveniji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pisal je članke v Novi reviji, v kateri je zahteval uvedbo večstrankarskega parlamentarnega sistema.
